Ljudje se v medsebojnih kontaktih do določene mere prilagajajo eden drugemu na različne načine. Upoštevajo karakter, temperament, raven inteligence, navade in tako naprej. Če usklajevanje s partnerjevo frekvenco ne uspeva, ne more priti do vzajemnega razumevanja in komunikacija bo pristala na navadnem zapolnjevanju praznine z besedami. Brez uskladitve s partnerjevo frekvenco, ne boste mogli doseči medsebojnega razumevanja.
Fraza »uskladiti se s partnerjevo frekvenco« je povsem relativna. Seveda razumete, da uporabljam tak poenostavljen model samo zaradi praktičnosti. Nam pravzaprav ni pomembno, na kakšen način v fizičnem svetu dejansko pride do te uskladitve. Bistveno je, da vemo, da ima vsak človek individualen, njemu lasten skupek osebnostnih parametrov ali kot jim rečemo drugače - frejle.
Ko z drugim človekom vzpostavljate bližnje odnose, se ukvarjate s frejlingom - naravnavate se na njegove parametre. Uspeh komunikacije je neposredno odvisen od lega, kako dobro vam je uspelo ujeti bistvo partnerjeve frejle. To ni tako zapleteno, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Osnovni pogoj uspešnega usklajevanja je ta, da svojo pozornost usmerite na sogovornika. Brez tega ne morete o usklajevanju niti govoriti. To je razumljivo samo po sebi. Težava je v tem, da je v vsakem pogovoru človek praviloma zaposlen samo s svojimi lastnimi mislimi.
Nek uspešen poslovnež je enkrat dejal: »Vsi mi nekaj ponujajo, nihče pa me ne vpraša, kaj potrebujem.« Ljudje, ki poskušajo nekaj dobiti od drugih, mislijo na svoje potrebe in na to, kako bi jih zadovoljili s pomočjo drugih ljudi. To je čista notranja namera. S tem, ko boste delali nasprotno, to je, da boste začeli razmišljati o tem, kaj drugi ljudje hočejo, boste sprožili mehanizem zunanje namere.
Kako boste povezali to, kar bi vi radi, s tistim, kar bi rad nekdo drug? Najprej morate preusmeriti svojo pozornost na interese sogovornika. Svoj notranji pogled preusmerite s sebe na svojega sogovornika. Postavljena vprašanja bodo človeka zanimala samo v kontekstu njegovih lastnih problemov in hrepenenj. Vaše misli so usmerjene na to, kar vi želite dobiti, druge pa to niti najmanj ne zanima. Ali vam kaj pomeni tisto, kar želijo drugi? Tudi oni razmišljajo o svojih skrbeh, tuje želje jih pa ne zanimajo. Zaradi tega je edini način, da bi našli skupni jezik in razumevanje ta, da se s človekom pogovarjate v kontekstu njegovih lastnih interesov. O svojih težavah ste že tako ali tako preveč razmišljali. Zdaj svojo pozornost preusmerite na partnerjeve interese. Naj postane njegova notranja namera temelj vajinega pogovora, na vrh pa postavite svojo težavo.
Recimo da bi radi šli na počitnice v avgustu. To bi radi na vsak način, razmišljate o svojih interesih. O čem pa razmišlja vaš šef? O vašem delu, niti najmanj pa ne o vašem dopustu. Obstajata dve rešitvi tega problema. Prva je, da se odpravite k njemu in stokate o svojih težavah in željah. Druga rešitev pa je, da mu poveste, da septembra pričakujete povečan obseg dela, zato bi radi avgusta šli na dopust, da boste v septembru pripravljeni in da ne bo delo trpelo. Kaj mislite, kateri izmed dveh načinov vam bo prinesel tisto, kar vi hočete? Mogoče bo šef rekel, da lahko greste na dopust tudi septembra, vendar se bo najverjetneje strinjal z vami, ker se pogovarjate na njegovi frekvenci. S tem, ko se s človekom pogovarjate v skladu z njegovimi interesi, se boste naravnali na frekvenco njegovih misli.
Če mali osliček nikakor ne posluša in noče tja, kamor bi vi hoteli, da gre, to pomeni, da vi mislite eno, on pa nekaj drugega. Osliček misli na korenček. Pokažite mu ga in šel bo kamor želite. Gre za to, da svojo namero postavite v kontekst osličkove namere. Kaj bo on imel od tega, da izpolni tujo željo? To se vprašajte vsakokrat, ko boste hoteli, da nekdo naredi nekaj po vaše. Če ste našli odgovor na to vprašanje, vam bo vse šlo kot po maslu.
Da bi se uglasili s frekvenco sogovornika, morate najprej pozorno poslušati, kaj vam želi povedati, razen če mu ne želite vsiliti svoje teme pogovora in svojega pogleda. Večina ljudivedno poskuša nekaj povedati, vendar tisto, kar bi radi povedali, nima nobenega pomena, če jih nihče ne posluša. Seveda se ljudje lahko pretvarjajo, da poslušajo, vendar je 90% njihove pozornosti zasedene z njihovimi lastnimi mislimi. Da bi se pokazali kot zanimiv sogovornik, ni treba blesteti z bistrostjo in intelektom. Zadostuje, da pozorno poslušate sogovornika.
Če ste človeku nezanimivi, radi pa bi vzbudili njegovo zanimanje in sodelovanje, se z njim pogovarjajte o tem, kar zanima njega. V tem času pozabite na to, kar zanima vas. To je popolnoma druga frekvenca. Prestavite se na partnerjevo frekvenco. Postavite se na njegovo mesto. Ko to naredite, boste razumeli, kaj vodi tega človeka, razumeli boste njegovo delovanje in njegovo videnje stvari. Ko se enkrat naravnate na njegovo frekvenco, boste zlahka prešli na teme, ki zanimajo vas.
Osnovni in najbolj preprost ključ do človekove frekvence je njegovo ime. Ne zanemarite dejstva, da človeka od rojstva naprej kličejo z njegovim imenom. Med pogovorom večkrat uporabite njegovo ime in to bo delovalo. To, da nekoga naslavljate z imenom, deluje kot znak, da prihajate s prijateljskimi nameni in da priznavate njegovo pomembnost.
Vsak človek, v določeni meri, ves čas vzdržuje zaščitno polje, ki ščiti občutek lastne pomembnosti. Ne bo se vam uspelo naravnati na partnerjevo frekvenco, če je obkrožen z zidom uradnosti ali nezaupanja. To oviro lahko včasih zrušite z razorožujočo spontanostjo. Če pokažete, da sami ne vzdržujete zaščitnega polja svoje pomembnosti in nimate namena napadati, bo tudi partner spustil svoj ščit. Vendar pa je najučinkovitejši način za spuščanje vsakega ščita ta, da pokažete svojo iskreno simpatijo do tega človeka.
Zakaj imamo radi naše ljubljenčke? Zato ker nam vedno iskreno dajo vedeti, da se nas veselijo. Mahajo z repom, predejo, skačejo, cvilijo in na vse mogoče druge načine izražajo svoje navdušenje. Obstajajo tudi manj družabna živa bitja, kot so akvarijske ribice. Takšna bitja ne izražajo ljubezni. So kot rastline ali del interierja. Tisti, ki jih imamo radi, nam dobesedno sporočajo: »Jaz od tebe ne zahtevam ničesar, preprosto sem vesel samo zato, ker te vidim.« To je eden glavnih vzrokov, zakaj imamo svoje ljubljenčke radi.
Če bi radi izzvali simpatijo pri ljudeh, jim dajte vedeti, da ste veseli, da jih vidite. Svoje vzhičenosti ni treba izražati tako kot to delajo psi. Zadostovalo bo, da se z navdušenjem nasmehnete, da človeka naslovite z imenom in ga pozorno poslušate. Če pa se boste obnašali kot akvarijska ribica, se bo tudi vaš odnos z drugim človekom razvijal v skladu s tem.
Mehanizem je zelo preprost. Na podzavestni ravni bo vaš partner razmišljal naslednje: »Srečal sem človeka, ki se meje razveselil. To pomeni, da nisem nepomembnež, nekaj pa le pomenim na tem svetu. Ta človek mi to potrjuje. Kako prijeten in simpatičen človek!«
Pozornost in zanimanje morata biti iskrena. Ne obstaja nič hujšega od zanimanja, ki ga kažemo iz vljudnosti. ljudje si nadenejo nasmešek, kot da bi bil rekvizit. Vendar to ni nasmešek, ampak bolj nekaj takega kot modni dodatek. Iz navade sprašujejo eden drugega: »Kako si?« In pričakujejo rutinske odgovore. Odgovor, ki se razlikuje od drugih, dojemajo kot nekaj nenormalnega. Nikogar ne zanimajo tuji problemi. Zakaj torej sprašujemo druge, kako so?
Ko se pogovarjate z drugim človekom, se lahko naravnate na njegovo frekvenco in izžarevate energijo na frekvenci, ki je značilna zanj. Vsak človek ima resonančno frekvenco, svojo »priljubljeno temo«, svoj priljubljeni hobi, nekaj, kar ga zanima, nekaj, na kar je ponosen in podobno. Njegova priljubljena tema je struna, ki odzvanja na resonančni frekvenci. Če ste uspeli ugotoviti, kaj je njegova strast, se z njim pogovarjajte o tem. Omogočite mu, da pove, kaj misli o tem. To je najučinkovitejši način vzpostavljanja kontaktov. Če ujamete to tanko nit, vam bo z lahkoto uspelo pridobiti človeka.
Človekove simpatije boste z lahkoto pridobili, če ga prosite za pomoč, da se izvlečete iz nekih težav ali za majhno uslugo. S tem, ko partnerja zaprosite za uslugo, se odrečete svojem občutku pomembnosti, njegovega pa povečate. On se počuti bolj pomembnega če mu daste vedeti, da potrebujete njegovo pomoč. Dobil bo priložnost, da se dokaže in potrdi svojo pomembnost.
Človek, ki vam bo naredil uslugo, se bo poleg vas počutil koristnega in najverjetneje boste osvojili njegove simpatije. Občutek lastne pomembnosti je zelo dragocen. Tisti, katerim boste omogočili, da ga občutijo, tega ne bodo nikoli pozabili. To sprejmite, saj se tudi vi s hvaležnostjo spominjate tistih, ki so potrdili vaše zasluge.
Morda se vam zdi, da pretiravam, ko opisujem človekov občutek notranje pomembnosti. Res je, če človek pogleda na frejling od zunaj, je videti, kot da se vsak obnaša kot velik pomembnež. Kljub temu igra pomembnost glavno vlogo v človekovem obnašanju in motivaciji. Kaj mislite, katero naše dejanje lahko najbolj prizadene drugega človeka? Ko ga ignoriramo, žalimo, tepemo, raztrgamo na koščke? Ne, največjo škodo naredimo, če človeka ponižamo.
Takoj za človekovim življenjem se na lestvici nahaja človekova pomembnost. Najmočnejša lakota, poleg fizične lakote - je lakota po moči. Seveda je to najvišja in zadnja stopnja boja za pomembnost. Pri vseh ljudeh se ne bo zgodilo, da bo njihova borba za pomembnost prerasla v lakoto po moči. Pa vendar se boste strinjali s trditvijo, da ko ima človek absolutno vse, mu preostane samo še to, da se dokoplje do oblasti.
Nič ni tako razburljivega kot moč. Na podlagi tega lahko sami sklepate, kakšno vlogo igra občutek notranje pomembnosti pri oblikovanju človekovega obnašanja in pri njegovi motivaciji.
Vsaka kritika je neposreden udarec v človekov občutek pomembnosti. Kritika je na nek način antifrejla. Ljudem nikoli direktno ne povejte, da nimajo prav. Tudi kadar ste prepričani, da imate prav, je bolj koristno, če ostanete nevtralni. V tem primeru se boste izognili udarcu v človekovo pomembnost, istočasno pa se boste zaščitili pred delovanjem sil ravnovesja.
Drug način, s katerim lahko človeka močno prizadenete je ta, da se dotaknete njegovega negativnega diapozitiva. Pomembnost je tista, ki vzdržuje diapozitiv in če se ga dotaknete, ste zadeli živec. Negativni diapozitiv je tisto, česar človek pri sebi ne mara. Kot že veste, človek z negativnim diapozitivom le-tega poskuša skriti pred sabo in ga projicira na druge. Poskusite mu nasprotovati in videli boste, kakšna silovita reakcija bo sledila. Ta človek ne bo nikoli priznal, da ima nekdo drug prav in bo postal vaš najhujši sovražnik. Zato je bolje, če negativne diapozitive drugih pustite pri miru. In v nobenem primeru ni potrebno človeku razlagati, da ima v glavi diapozitiv.
Najbolj natančno usklajevanje s frejlami je seveda zaljubljenost. Zakaj in kako se zgodi, je težko razložiti, če ne že nemogoče. O tej temi je bilo že toliko povedanega Da bi dosegli obojestransko ljubezen, je nujno, da se odrečete pravici, da posedujete in preprosto ljubite, ne da bi pričakovali karkoli v zameno. Ljubezen lahko ohranite le, če se ne spremeni v odvisnost. Vendar pa ne morete storiti ničesar, da bi se zaljubili. To je vse, kar lahko dodam tej temi.
Tako sem v grobem orisal osnovne principe, iz katerih je sestavljena metoda frejlinga. Kot ste mogoče opazili, je razdelitev odnosov glede na namero in prepuščanje toku, zelo relativna. Druženje, ki se prepušča toku, lahko pogledamo z vidika namere in obratno. Na koncu je vse to frejling. Naravnavate se na frekvenco svojega partnerja, ker se nagibata na isto stran, ker delujete v skladu z njegovimi interesi in v skupni smeri. Rezultat tega bo, da boste od tega človeka dobili vse tisto, česar niste mogli z običajnimi tehnikami notranje namere.