Sedem korakov do boljšega življenja

Tekst: Anton Komat, iz knjige Umetnost preživetja

Že v sumerskem mitu o Gilgamešu, starem več kot štiri tisoč let, je na glinastih ploščah zapisano: »Neizbežna je bridka smrt. Mar sploh kdaj gradimo hišo za vekomaj? Mar na veke sklepamo pogodbe? Kaj naj počnemo s premoženjem, če nam ni darovano večno življenje?« Vprašanja, stara kot človeštvo samo, so danes, ko prevladuje vulgarni materializem in kult telesnosti, le še bolj boleča. Sumerci so našli odgovor v besedah: »Poln naj bo tvoj trebuh, zabavaj se noč in dan!« ljudje pa s svojimi življenjskimi navadami dokazujejo, da se človeštvo v zadnjih petih tisočletjih ni prav nič spremenilo.

Še vedno je požrešnost hraniteljica vsega zla in še vedno obstajajo ljudje, za katere je edini smisel življenja poln trebuh in parjenje. Biolog bi rekel, da se njihovi refleksi ne razlikujejo od tistih pri amebi. Alanus ab Insulis piše: »Glava vlada trebuhu iz prsi, iz srca, sedeža čustev.« Clive S. Lewis dodaja, da je prav zaradi tega srednjega elementa, občutja srca, človek Človek. Na srečo se vse več ljudi obrača od kvantitete h kakovosti življenja in vi, ki vam je pomembneje biti kakor imeti, boste v naslednjih vrsticah morda našli dobrodošel nasvet. Raziskovalci so namreč pripravili sedem nasvetov, ki nam tlakujejo pot do daljšega in bolj kakovostnega življenja.

1. Nizke doze stresorjev

Številni dejavniki, ki nam v velikih količinah ogrožajo zdravje, so v nizkih količinah koristni. Skratka: občasna izpostavljenost mrazu, vročini, vetru, dežju in sončnemu sevanju, zmerno pitje alkohola, izpostavljenost bakterijam in virusom (ne sterilizirajte bivalnega okolja), »kreativni delovni« stres, ki nas spodbuja k ukrepanju, ne pretirani fizični napori (rekreacija), predvsem pa občasno namerno stradanje (post). Homeostatski mehanizmi telesa so zaradi nenehne akcije v dobri kondiciji in njihov zdravilni učinek na organizem je nesorazmerno velik. Pomembno je, da sami sebi odmerimo pravo mero stresorjev, kajti splošnega odmerka za vse ljudi ni. Torej zmerne, na lastno telo umerjene obremenitve!

2. Dobri odnosi z ljudmi

Gojite prijateljske in dobre odnose z ljudmi po načelu: raje malo prijateljev kot veliko znancev. Trdne družabne vezi so pomembnejše kakor rahla preja številnih znanstev. Ždenje v zavoženem zakonu ali ponesrečeni zvezi je lahko enako usodno za zdravje kot boleča osamljenost. Sicer pa osamljenost ni samota, kaj šele samost. Samoto občasno potrebujemo vsi, samost pa je življenjska drža redkih posameznikov.
 

3. Dobro bivalno okolje

Še do nedavnega je veljala hipoteza o genskem determinizmu, torej da geni določajo usodo človeka. Ta hipoteza je ovržena in danes velja, da je izjemno pomembna kakovost našega okolja. Pod pojem »okolje« pa ne sodi zgolj širše naravno okolje, temveč tudi osebno okolje vsakega posameznika, skozi katerega realiziramo svoje življenjsko poslanstvo: služba, socialna mreža, sosedje, kulturno in duhovno okolje, življenjske in prehranjevalne navade itd. Najpomembnejše pri tem pa je naše osebno počutje.

4. Mirno, harmonično in duhovno bogato življenje

Ljudje nismo zgolj racionalni um, temveč duhovna bitja. Privoščite si obrede, drobna veselja, sproščujoče igre, pripovedovanje in poslušanje zgodb, romantično sanjarjenje, sprehode ob neobičajnem času, izbrane pijače, kavo, čokolado, kar koli, tudi drobne grehe. Naužijte se radosti, ki vam jih ponuja življenje na vsakem koraku. Raziskovalci so v celicah našli snov enkelitin, ki izjemno spodbuja imunski sistem in se sprošča prav ob radostnih občutkih. (to meni kronično primanjkuje! Tudi moje pobude so šle vedno po vodi...)

5. Bodite nenehno duhovno dejavni

Vrsto let je veljalo prepričanje, da človek ob rojstvu dobi končno število nevronov, katerih število v življenju počasi upada. A to ni res! Nevroni se lahko vedno znova rojevajo in bogatijo naše duhovne sposobnosti. Toda za to je potrebna nenehna možganska dejavnost, tako kot je za mišice potrebna telesna dejavnost. Torej se učite novih stvari, tujih jezikov, igranja glasbil, slikajte, pišite, berite, prakticirajte jogo ali tai chi, meditirajte – duhovne gimnastike je namreč na razpolago dovolj. Nikar in nikdar ne obležite na kavču pred televizorjem in ne zapravljajte časa s puhlim »čvekom« z znanci.
 

6. Smeh je pol zdravja

Vsi stoletniki imajo nekaj skupnega, vedno so bili in še vedno so nasmejani. Ne obremenjujte se s težavami: če je težava majhna, jo bomo rešili, če je velika, pa jo bomo obšli, kajti vedno obstaja pot. Smejte se torej življenju, saj boste s tem pridobili moč nad njim, smejte se sebi in svojim neumnostim, kajti s tem si boste lažje odpustili. Pozitivno mišljenje je bistvenega pomena. Raziskovalci so dokazali, da pozitivno mišljenje zniža količino hormona kortizola, ki deluje uničujoče na imunski in kardiovaskularni sistem ter možgane.

7. Zdrava prehrana

Jesti zdravo ne pomeni udejanjati preživele dogme o pravilno sestavljenih jedilnikih in uravnoteženi prehrani. Tisto, kar jeste, naj bo biotsko pridelano, predvsem pa jejte manj in se občasno postite. Učinek občasnega posta so dokazale laboratorijske miši, ki so jim raziskovalci s postenjem življenjsko dobo podaljšali povprečno za 30 odstotkov. V aprilu 2006 je raziskava (New Scientist) pokazala, da so ljudje, ki so za 25 % znižali količino zaužite hrane, že v treh mesecih pomembno znižali količino inzulina v krvi, padla jim je povprečna telesna temperatura in imeli so manj poškodb DNK. Vse to pa so dejavniki, ki zagotavljajo daljše življenje. O prostih radikalih in antioksidantih smo že govorili, da prednosti vegetarijanske prehrane niti ne omenjamo.

S temi sedmimi napotki vam sicer ne morem zagotoviti, da boste dočakali sto let, sem pa prepričan, da bo vaše življenje srečnejše in da boste tudi bolj zdravi. Stara modrost govori: »Življenje je kot zgodba. Ni pomembno, kako dolga je, temveč kako dobra je!« Ne govorim vam o blagostanju, saj vemo, da strah posameznika pred boleznijo in smrtjo narašča premo sorazmeren s količino njegovega premoženja. Tu-zemeljsko večno življenje bi z genskim inženiringom najraje kupili tisti, ki še s sedanjim nimajo kaj početi. Po drugi strani pa si celo verski fanatiki, ki hrepenijo po nebesih, s pomočjo zdravnikov na vse pretege prizadevajo odložiti preselitev vanje na poznejši čas. Takšni smo ljudje, nič drugačni kot starodavni Sumerci. Vedno pa obstoji pot, zato živite tukaj in zdaj. Ne obvisite med tistim, kar je bilo, in tistim, kar naj bi bilo. Živite polno življenje vsak trenutek. Seveda je treba za kakovostno življenje tudi nekoliko tvegati. Pri tem ne pozabite, da najbolj tvega tisti, ki nič ne tvega. Zato se premaknite, da vas ne premaknejo drugi!