Hiperventilacija pomeni prehitro in/ali pregloboko dihanje. Ni malo ljudi, ki občasno občutijo kratke trenutke hiperventilacije, ki so večinoma posledice stresa ali nervoze. Videti je strašljivo, vendar pa je hiperventilacija po navadi nežna in začasna težava. Večinoma se jo da nadzorovati ali preprečiti že s samo odstranitvijo stresa in anksioznosti ter z nadzorom dihanja.

 
Največkrat je povod za hiperventilacijo sprememba v naravnem ravnovesju izmenjave plinov (kisika in ogljikovega dioksida) v pljučih. Pri preglobokem ali prepogostem dihanju se izdiha preveč ogljikovega dioksida, in ko se njegova stopnja v krvi zniža, se po navadi človek počuti anksiozno, kar lahko pripelje do še večje hiperventilacije, to pa do še nižje vsebnosti ogljikovega dioksida in tako naprej. To stanje je mogoče izboljšati že z domačim zdravljenjem.

 
Še enkrat, hiperventilacija se največkrat pojavi pri ljudeh, ki so nervozni in napeti, plitvo dihajo in imajo druge zdravstvene težave, kot so na primer bolezni pljuč ali problemi s paniko, motnje v centralnem živčnem sistemu, prevelika doza aspirina, problemi z jetri, povišana telesna temperatura in ogromna infekcija. Pogosteje imajo z njo probleme ženske kot moški, starost pa se vrti nekje med 15 in 55 let. Hiperventilacija se lahko pojavi tudi pri takšnem in drugačnem dvigu nad 1830 metrov višine.

 
Akutna (nenadna) hiperventilacija je po navadi posledica nenadnega stresa, zaskrbljenosti ali čustvene nestabildnosti, medtem ko je kronična lahko posledica nepravilnega dihanja oziroma takrat, ko je nekoliko slabše dihanje še dodatno podkrepljeno s kakšnim čustvenim dogodkom.
 

Simptomi hiperventilacije

 
Po navadi trajajo nekje med 20 in 30 minut in največkrat vključujejo: anksioznost, nervozo ali napetost, pogosto vzdihovanje, občutek, da človek ne dobi dovolj zraka, ali da se mora usesti pokonci, da lahko dobro vdihne, razbijanje srca, probleme z ravnotežjem, omotičnostjo ali vrtoglavico, otrplost ali mravljinčenje v rokah, stopalih ali okrog ust, napetost, pritisk, občutljivost ali bolečino v prsih.

 
Simptomi, kot so glavobol, vetrovi, napenjanje ali riganje, trzanje, potenje, spremembe vida, problemi s koncentracijo in spominom ter izguba zavesti, pa se redkeje pojavijo, zato se lahko zgodi, da se človek ne zaveda, da so lahko neposredno povezani s hiperventilacijo.

 
Zdravljenje hiperventilacije

 
Ker hiperventilacija ni bolezen, ni nujna takojšna zdravniška pomoč, pač pa je le-to treba poiskati, če se simptomi večkrat ponavljajo. V tem primeru se lahko postavi diagnoza, imenovana sindrom hiperventilacije (HVS).

 
Zdravljenje hiperventilacije je odvisno od vzroka, zaradi katerega se je le-ta pojavila. Domače zdravljenje je po navadi dovolj za nežne simptome. Ko pa so le-ti hujši in trajajo dlje časa, se ponavljajo ali ovirajo človekove vsakodnevne aktivnosti, je priporočljiva medicinska pomoč. To najpogosteje temelji na pomirjanju, zmanjševanju stopnje stresa, učenju pravilnega dihanja in zdravilih.

Kakšno je domače samozdravljenje?

 
Domače zdravljenje vam lahko pomaga pri nadzorovanju dihanja in ustavljanju hiperventilacije. Prvič, najprej se je treba usesti in se osredotočiti na dihanje. Navodila za dihalne tehnike so naslednja:
 
· Dihajte skozi našobljena usta, kot da bi žvižgali, ali skozi nos z zamašeno eno nosnico. V teh dveh primerih je teže hiperventilirati, ker ne more naenkrat prehajati veliko zraka.
· Upoč· asnite dihanje za en dih na vsakih 5 sekund oziroma toliko, da simptomi počasi izginjajo.
· Poskusite s trebušnim (diafragmičnim) dihanjem, ki napolni pljuča, upočasni hitrost dihanja in pripomore k sprostitvi.
- Položite eno roko na trebuh tik pod rebri, drugo roko pa na prsni koš. Najbolje je, da ležite na tleh s skrčenimi koleni.
- Globoko vdihnite skozi nos. Medtem ko vdihujete, naj vaš trebuh potiska roko navzven. Prsni koš naj bo miren.
- Med izdihavanjem zraka našobite ustnice, kot da bi žvižgali, in poskusite občutiti, kako vam gre roka navzdol. Ta naj vam pomaga, da boste iztisnili ves zrak iz pljuč. Pri izdihu si vzemite čas, naj se vam nikamor ne mudi.
- Te korake ponovite 3- do 10-krat. Za vsak dih si vzemite dovolj časa.

 
Pri domačem zdravljenju poskusite nadzorovati svoje dihanje, ali še bolje – svoje trebušno dihanje. Če vam te tehnike ne pomagajo in nimate drugih zdravstvenih težav, potem lahko poskusite vdihovati in izdihovati v papirnato vrečko, ki pokriva vaša usta in nos.

Uporabite papirnato vrečko

 
· Naredite 6 do 12 naravnih dihov, pri katerih imejte majhno papirnato vreč· ko poveznjeno čez nos in usta. Nato odstranite vrečko in naravno dihajte naprej.
· Poskusite s trebušnim dihanjem.
· Izmenjujte ti dve tehniki, dokler se hiperventilacija ne konča.

 
Če se hiperventilacija nadaljuje dlje kot 30 minut, se nujno posvetujte z medicinskim osebjem.

 
Pomembno:
Teh tehnik ne uporabljajte, če imate srčne ali pljučne težave ali če se vam dihanje pospeši, ko pridete više od 1830 metrov. Slednji primer je naraven pojav na višjih višinah.

 
In katere simptome je treba opazovati? Tiste, ki se ne izboljšajo z domačim zdravljenjem, in tiste, ki se pojavljajo v hujši obliki in še pogosteje.

 
Preventiva – da, hiperventilaciji se je mogoče izogniti. Kako?
 
· Dihajte skozi nos. Teže je hiperventilirati z zaprtimi usti, saj se skozi nos ne more vdihniti preveč· zraka.
· Nosite svobodna oblačila. Ozki pasovi, nedrč· ki ali ozke kavbojke lahko vplivajo na obč· utek utesnjenega dihanja in povzroč· ajo plitvo, prsno dihanje.
· Naučite se trebušnega dihanja in ga uporabljajte. Ljudje, ki hiperventilirajo, po navadi dihajo plitvo in le s prsnim košem.
· Preizkušajte različne sprostitvene tehnike in poskušajte najti, katera vam najbolj ustreza.
· Pogovarjajte se z družinskimi člani, prijatelji ali svetovalci, ki naj vam pomagajo premagati anksioznost. Dobra rešitev bi mogoče bila pisanje dnevnika, ki bi vam lahko pomagal najti rešitev.
· Zdravo jejte. Poskušajte zmanjšati vnos kofeina.
· Ukvarjajte se s športom, saj vas redna vadba prisili k popolnemu dihanju in vam pomaga pri odstranjevanju anskioznosti, ki vas sili k hiperventilaciji.
· Poskrbite za dober nočni spanec, saj vam bo le spočitim lahko uspelo premagati dnevno napetost.

 
Zdaj vidite, kako pomembno je pravilno in umirjeno dihanje. Hiperventilacija je dober primer tistega, kar lahko naša čustvena neuravnovešenost naredi proti našemu zdravju. In žal ne samo to. Torej, vzemite si čas zase, sprostite se in lahko boste, tako in drugače, dobro zadihali.